Wiki - CSCL

Wiki podpira sodelovanje, učenje v primarnem izobraževanju: Kako se ustvari dialoški prostor za razmišljanje skupaj. Je bil naslov teme, katero je dobila naša skupina. Link do našega dela: http://wiki-in-primary-school.wikispot.org/

Kviz GameMaker

Na povezavi: http://breza.pef.uni-lj.si/~matejv/kvizGameMaker.htm lahko preverite svoje znanje o programski opremi GameMaker katero sva vama s sošolcem predstavila pri predmetu IKT za poučevanje računalništva.

Java

Ali so obstoječe taksonimije primerne za poučevanje računalništva?

V sedanjih časih se uporablja vedno več objektno orientiranega programiranja. Preučiti moramo dokument Učenje jave nazaj, s pomočjo Bloomove taksonomije. V dukumentu je opisano, da moramo najprej začeti z dejanskimi vsebinami in nato preiti na višje stopnje kognitivnega znanja. V dokumentu je opisan tečaj, kjer se gre skozi vsebine zelo hitro in se nato znanje utrdi s praktičnimi nalogami. Po koncu tečaja, udeleženec dobi diplomo, ki služi kot potrdilo za prehod na drugi nivo. Ko so to metodo primerjali z metodo, ko je bila snov predstavljena le abstraktno, so ugotovili, da so se učenci veliko bolje izkazali pri tem tečaju.

1) Uvod:
Blomova taksonomija nas popelje od nižjih stopenj kognitivnega znanja proti višjim. Vprašanje je, ali je programiranje res osnovna sposobnost za učenje, kot piše v kurikulumu. Postopek opisan spodaj vsebuje abstraktno učenje. Kodiranje pride šele na koncu. Izgleda, kot da pristop jemlje snov “za nazaj”.

2) Ozadje višjega diplomskega predmeta DDS

Na univerzi Wits imajo računalništvo razdeljeno v 3-letni program , po opravljenem programu postanejo študentje diplomirani računalničarji. Za nadalno izobraževanje je bilo potrebno zbrati 70%.

Leta 1999 je bilo na Witsu veliko poupraševanja po višjem diplomskem študiju, a ga e bilo zaradi pomankanja sredstev zelo težko izvajati. Tako so leta 1999 prišli na novo idejo Večino leta so predavanja potekala s študenti iz dodiplomskega programa, na koncu pa so jim nekako dodali še drugi del kurikuluma v, ne tako idealnem, vrstnem redu.
Predmet imenovan DDS so premaknili v prvem letniku bolj zgodaj kot je bila navada, v celoti so tudi zamenjali vsebino predmeta, isto je ostalo le ime.  Predmet je bil v prvem letniku samo za program višjega diplomskega izobraževanja

3. Filozofija oblike višjega diplomatskega predmeta DDS

3.1.) Uvod

Pri tem predmetu je bil uporabljen pristop, kjer je bil predmet najprej predstavljen abstraktno(tako kot pri predmetu DDA), nato pa so si kognitivna znanja postopoma sledila do uporabnih nalog in aplikacij. Iz tega je razvidno, da je to res pristop “nazaj”.

3.2.) Povzetek

Učenci so prihajali iz področij, kjer niso imeli veliko stikov z računalnikom, so s pomočjo “najprej-abstrakcija” odkrivali višje stopenjske stroje vse do programiranja. Trik načina “najprej abstrakcija” je, da učencem prikrijemo podrobnosti, dokler nanje niso pripravljeni. Najprej začnejo s spoznavanjem vmestnikov za razredne knjižnice, nato z razumevanjem kako jih implementirati, nato pa jih tudi uporabiti. Različne stopnje, so bile učencem predstavljene bolj iz uporabniškega vidika kot pa iz programerskega.

Potek uvajanja v različne stopnje:

·         Aplikacije in uporabniški vmesniki

·         Operacijski sistemi in omrežja, vključno s strežniki

·         Računalniška arhitektura

·         Programska orodja, vključno z vlogo prevajalnikov in integriranih razvojnih okolij, uporaba programskih vmesnikov

·         Razredi in objektno usmerjeni koncepti

·         Dejanska uporaba API (Application Programming Interfaces)

·         Algoritmi in podatkovne strukture

·         Vloga podatkovnih struktur

·         Java 2 zbirke API

·         Več podrobnosti o teoriji kompleksnosti

3.3.) Začenjanje z dejanskimi sposobnostmi

Bloomova taksonomija deli znanje na različne ravni, od nizke kognitivne ravni( značilne za začetnike) vse do višje ravni sposobnosti (značilne za osebe z naprednimi veščinami), zato je bila uporabljena v preduniverzitetnem kurikulumu, želijo pa jo vključiti tudi v visokošolsko izobraževanje. Večina materiala v Bloomovi taksonomiji, se nanaša na ustvarjalno delo, a z malo priredbami lahko ideje naredimo uresničljive tudi v računalništvu. Taksonomija deli sposobnosti od najnižje do najvišje:

·         Znanje - dejstva

·         Razumevanje

·         Aplikacija

·         Analiza

·         Sinteza

·         Evaluacija

Pojavlja se ideja, da bi se Bloomova taksonomija uporabljala kot merilo, katere teme naj bi se obravnavale v kurikulumu.

4) PRAKTIČNE IZKUŠNJE

4.1 Uvod)

Pri praktičnem eksperimentu je prišlo do številnih novih vidikov, kateri so prestavljali izziv za ocenjevanje kot celota. Na novo se uporabi programski jezik Jave, pred tem se je že uporabljalo Pascal.

4.2) Ocenjevanje

Poznamo formativno ocenjevanje katero je bilo namenjeno zgolj povratnim informacijam. Med tem ko je sumativno  ocenjevanje namenjeno ocenjevanju študijskih dosežkov.

Test se ni ocenjevalo kot vsako nalogo posebej, ampak vse naloge kot celoto, pri tem se je bilo pozorno na skupni napredek.

V predmet so bili vključeni tudi »kratki testi« kateri so nudili hitro povratno informacijo in predstavljali tudi od 1do 3% kreditnih točk. Učinek teh testov je bil opazen saj so učenci delali sproti ter sproti tudi popravljali svoje dosedanje napake.

4.3) Kaj pa je z Javo?

Uporaba Jave se je odnesla dobro. Čeprav zbirka API ni bila najbolj popolna je dajala veliko močnejše orodje za prikaz podatkovnih struktur, ki uporabljajo abstraktne vrste podatkov.

Omogočeno je bilo tudi uvesti v naravnem vrstnem redu, s manjšimi težavami kot pri C++.

Še ena dobra stran Jave je bila to, da je bil to vrhunski jezik takratnega časa in so bili študentje zato še toliko bol motivirani.

prednosti Jave:

- močna objektna usmerjenost

- dobre standardne knjižnice

- preprosto ustvariti zabavne primere

4.4) Časovna omejitev in šrudenčev odziv nanjo

Študenti niso imeli veliko časa za razumevanje pojmov, o so bili predstavljeni. Vedar se je med LV in testi poskzalo da so študenti pojme razumeli. Osnovna ideja je bila, da se je najprej predstavilo relativni potek, nato pa gradilo na osnovi dejstev. Postopek je bil uspešen sodeč po rezultatih v DDA.

5) Evalvacija višjega diplomskega predmeta DDS

Največji problem je bil pripraviti učence slediti predmetu DAA, ker je temeljil na osnovi C++.

Pričakovalo se je, da bodo učenci bolj uspešni pri delih DAA, ki so zavzeli najbolj poudarjene dele DSS.

5.1) Rezultati

Na koncu je 16 od 21 učencev opravilo preverjanje, kar je zanimivo, ker snov ni bila podana v optimalnem zaporedju.

Evalvacija je pozakala zelo dobre ocene tega predmeta. Predmet je študente vzpodbudil k lastnemu razmišlanju in večji poglobitiv.

5.2) Pomen rezutatov

Rezultati so boljši, vendar, pa bi lahko bili posledica močne generacije študentov, čeprav obstajajo dejavniki, ki kažejo nasprotno.

Predmet DAA naj bi bil zahtevnejši za razred.

Triangulacija je potrjevanje rezultatov z različnimi pristopi meritev. Za uporabo tega principa je smiselno upoštevati, da študentje HDipCS niso imeli tako dobrega uvoda v algoritme pred predmeto DAA, kot pa drugostopenjski študentje, zato so bili rezultati nekoliko slabši.

5.3) Povzetek evalvacije

1999 HDipCS letnik je bil boljši v primerajvi z drugostopensjkimi študenti, kot pa letnik 1998. Poleg tega dejstvo, da je letnik pokazal slabše znane na področjih, ki jih DDS ne zajema potrjuje, da je DDS boljša priprava na DAA.

Tako lahko potrdimo, da je princip uspešen.

6) Zaključek

Lahko zaključimo, da je pristop “nazaj” dober, kadar uporabljamo pravi jezik. Zelo primeren je za hitro predstavitev konkretne vsebine.

Uporaba Bloomove taksonomije je v celoti podprta z vsemi zaključki do katerih smo prišli.

Predmet je imel tudi različne probleme, na primer različna predznanja učencev. Vendar, pa bi se predmet z nekaj zgoraj omenjenimi idejami dalo izboljšati.

Učenje programiranja “nazaj” pomeni učenje programiranja na podlagi končnega izgleda, preden začnemo s kodiranjem.

Kaj se vam zdi najbolj pomembno pri uporabi opisane taksonomije in kako bi jo uporabili v praksi?

Najbolj pomembno pri uporabi opisane taksonomije se mi zdi, da je dejstvo, da učencu najprej razložimo osnove (algoritme, osnovne koncepte) in šele nato nadaljujemo z nadgradnjo na osnovi dejstev.

Dobra stran so prav zagotovo tudi kratki testi, saj so študente prisili v sprotno delo ter sprotno odpravljanje napak. Zbirka API je prav tako ponujala močno orodje za prikaz podatkovnih struktur, ki uporabljajo abstraktne vrste podatkov.

Kucha Pecha predstavitev.

Našo predstavitev smo pripravili v obliki video posnetka:

Slovenski kurikulum "vs" Češki

Ko odpreš slovenski kurikulum za računalništvo, ti najprej pade v oči to, da ni obvezen predmet v osnovnih šolah. Ampak le izbirni. To je tudi glavna razlika med našim Slovenskim in Češkim kurikulom in po mojem osebnem mnenju tudi največja napaka slovenskega šolstva.

Naj se naprej dotaknem Češkega kurikumua, tu se računalništvo deli na dve stopnji.  V prvi stopnji se učenci učijo osnovnega dela z računalnikom, o iskanju informacij in komunikaciji ter o obdelovanju podatkov in uporabi. Druga stopnja kurikulma se dali na dve enoti, kateri sta nekaki nadgradnji prve stopnje.

Slovenski, kurikulum se od češkega ne razlikuje prav veliko, nekako se pri obeh otroci učijo o podlagi računalništva.  Poleg razlike o izbirnem in obveznem predmetu je pa tudi ta, da je v češkem kurikulumu tudi nekaj malega poudarja na logaritmičnem razmišljanju, tega v našem kot obvezne snovi ne zasledimo.

Sam bi seveda slovenski kurikulum sestavil nekoliko drugače. Ne le da bi računalništvo uvedel kot obvezni predmet, tudi vsebino le tega bi nekoliko spremil. Nekatere obveznosti bi preskočil, saj so nekaj takega kot, da bi se pri pouku športne vzgoje učili stati na mestu ali pa hoditi. Otroci so že toliko seznanjeni z računalništvom, da veliko stvari že vedo in tega se je potrebno tudi zavedati.

V Slovenski kurikulum bi dodal tudi nekaj logaritmičnega razmišljanja, to ne pomeni da bi učence zasul s goro programskih jezikov in sintakse, pomeni le to da bi nakazal kako programski jezik delujejo, kako moramo razmišljati, da lahko spišemo program in skupaj z njimi v aktualnem programskem jeziku namenjenemu za šolstvo sprogramiral kakšno igrico.

Spremenil bi tudi ocenjevanje, nekako se mi ne zdi da ustno ocenjevanje spada k računalniškemu pouku, pri računalništvu se gre za iznajdljivost ter spretnost uporabe računalnika ne pa učenje nekih stvari na pamet.

Jaz kot bodoči računalničar v OŠ?

Na zadnjih predavanja iz IKT-ja v poučevanju računalništva, so nam bili predstavljani statistični podatki o stanju računalničarjev, predmeta računalništvo in kakšna tehnologija se uporablja v OŠ.
KDO?
Nad statističnimi podatki, ki so nam bili predstavljeni sem bil kar razočaran, sam si nisem mislil, da je stanje v slovenskem šolstvu na tako nimskem nivoju glede računalništva. Zamislil sem se že ko sem videl graf kakšno izobrazbo imajo učitelji računalništva.

Kot nam kaže zgornji graf lahko vidimo, da večji delež zaposlenih kot učiteljev računalništva sploh nima primerne izobrazbe. To ni le poraz slovenskega šolstva ampak sramota! Saj je res, da je to le moje mnenje, ampak mislim, da računalnik postaja vse bolj pomemben v našem vsakdanjem življenju. Ljudje se izgovarjajo, da so otroci že tako preveč na računalniku. Že pri tej izjavi se mi zatakne. Ravno zato bi morali se učiti v šoli več od koristne uporabe računalnika. 
Sam menim, da večino učiteljev po zgoraj gledanih rezultatih niso sposobni prenašati tekočih vsebin računalništva. Saj tudi ne morejo biti, slediti računalništvu ni enostavno in če nisi popolno v tem boš predajal naprej nekoristno in zastarelo znanje. Tako lahko po mojem mnenju pride do "zanimivega" pojava, ko učenec ve več od učitelja. Med tem ko bi mogel ta dajati izzive učencem, dajejo učenci izzive učitelju. Seveda pa ni le problem izobrazba, ponekod morda še bolj šokanten podatek je to, da nekatere šole sploh nimajo računalničarja ali pa je ta zaposlen le delno.  Na temo kdo uči oziroma kdo ne, bi se dalo še veliko povedati. Ampak pojdimo raje naprej.
OPREMA
Po veliko negativnih informacijah, samo končno prišli nazaj do nekaj spodbudnih dejstev. Informirani smo bili, da so slovenske šole kar dobro opremljene z računalniki, da ima že skoraj vsaka učilnica LCD projektor in računalnik ter da so na šolah računalniške učilnice. Potem pa smo zasledili nov podatek in sicer o interaktivnih tablah. Strinjam se da je prav da ima vsaka šola po eno pametno tablo. Ampak opazili smo, da si jih šole kar kopičijo ter da si jih želijo vedno več. Spodnji graf prikazuje plan nabave nove tehnologije.

Ob tem se mi je pojavilo vprašanje, je res taka tabla tako pomembna?  Moje mnenje je da definitivno ne. Sploh ne ker so take table zelo drage in v današnji krizi mislim, da bi morali dati prednost kakšnim drugim stvarem. Menim da bi bil že nakup programske opreme bol koristen od take table. Saj nekateri učitelja je sploh ne znajo uporabljati in je potem taka tabla muka zanj-ga in učenca.
Kot povzetek celotnega predavanja menim, da bi bilo potrebno celotno računalništvo od tega kdo poučuje ter do tega kaj se nabavlja prenoviti in prenovo začeti že pri zakonodaji. Upam, da bo kmalu Slovenija spoznala pomembnost računalnika in računalništvo dodalo v redni program osnovne šole.
Več o stanju računalništva v Slovenskih osnovnih šolah si lahko preberete na linku: http://raziskavacrp.uni-mb.si/rezultati-os/kazalo.html iz kjer sem tudi sam črpal nekatere statistične podatke.